Dogodki, vredni ogleda ali omembe

 

 

• Koncert Državnega pevsko plesnega ansambla Republike Tatarstan v ljubljanski Unionski dvorani 15. decembra. Nekaj slik s koncerta:

 

•

 

Dragi ljubitelji ruske zgodovine!
V letu 2014 obeležujemo 100. obletnico začetka prve svetovne vojne.


Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani
vas vabi, da se v sredo, 10. decembra ob 18.00 v Veliki dvorani
udeležite predavanja Simona Malmenvalla (v slovenskem jeziku) z naslovom
»OB 100. OBLETNICI ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE: ZGODOVINA VZHODNE FRONTE«
Predavanje, pri katerem bo uporabljeno multimedijsko gradivo, je posvečeno vlogi Ruskega imperija v prvi svetovni vojni.
Predavanje med drugim temelji na izbranih dokumentih iz Državnega arhiva Ruske federacije, Ruskega državnega vojnozgodovinskega arhiva in zbirk vodilnih ruskih muzejev – Državnega zgodovinskega muzeja, Ruskega muzeja, Ermitaža, Muzeja vojaških uniform, zasebnih zbirk iz Rusije, Ukrajine, Latvije, Estonije, Belorusije, ZDA.

Vstop je prost.

 

 

Dragi prijatelji!
Ob podpori Ruskega centra znanosti in kulture iz Ljubljane, občine in gimnazije Škofja Loka ter ob sodelovanju filmskega studia Lenfilm iz St. Peterburga in državnega inštituta za mednarodno humanitarno sodelovanje, agencije Rossotrudničestvo,
vas prisrčno vabimo na otvoritev TEDNA RUSKEGA FILMA, ki bo potekal od
22. novembra (sobota), s pričetkom ob 18. uri.
Otvoritev bo v preddverju Sokolskega doma na Mestnem trgu 16 v Škofji Loki,
ogled filmov pa v Kinu Sora.
Ogled projekcij bo brezplačen!
Otvoritveni film »Tedna ruskega filma« bo film Dar, ki je bil posnet leta 2013 v filmskem studiu Lenfilm.

V letošnjem programu bodo predstavljeni filmi tega znamenitega filmskega studia Lenfilm, katerega začetek je bil 5. marca 1914 in letos praznuje 100. obletnico.

 

 

Dragi prijatelji!
V četrtek, 20. novembra, vas ob 18.00 uri vabimo
v Veliko dvorano Ruskega centra znanosti in kulture (RCZK) v Ljubljani,
Ciril Metodov trg 1,
na literarno – glasbeni večer,
posvečen 200. obletnici rojstva velikega ruskega pesnika
M. J. Lermontova

V našem večernem programu bodo v izvedbi nadarjenih glasbenikov zazvenele pesmi in romance M. J . Lermontova, tako v ruskem, kakor tudi v slovenskem jeziku.
Povezovalec literarno – glasbenega večera vas bo v slovenskem jeziku seznanil z delom in krajšo biografijo tega priznanega pesnika.
Prisrčno vabljeni
Vstop prost!

 

•

• Dan narodne enotnosti - video posnetek:

• Koncert pianistke Ljudmile Dugine v Novem mestu (Foto Danica Rangus):

Pianistka Ljudmila Dugina

Občinstvo

Katjušo je zapela Marjetka Popovski

Zahvala

Marjetka Popovski, ravnatelj Glasbene šole Matija Slak, Ljudmila Dugina in Danica Rangus

Iz Dolenjskega lista

• Vabimo Vas na klavirske koncerte ruske pianistke in dekanje Inštituta Orlova umetnosti in kulture, Ljudmile Dugina z gosti, ki jih s poslanstvom krepitve glasbenega prijateljstva med ruskimi in slovenskimi glasbeniki soorganizira tudi Društvo Slovenija Rusija. 

 

Ubranim zvokom Čajkovskega, Skrjabina, Rahmaninova in drugih bomo prisluhnili:

• 10. oktobra v Izoli ob 19. uri, v glasbeni šoli v dvorani Besenghijeve palače (Gregorčičeva ulica 76, Izola)
• 14. oktobra v Rogaški Slatini ob 20. uri, v kristalni dvorani Grand Hotela (Zdraviliški trg 12, 3250 Rogaška Slatina)
• 15. oktobra v Novi Gorici ob 20. uri, v glasbeni šoli Nova Gorica (Cankarjeva ul. 8, 5000 Nova Gorica)
• 17. oktobra  v Ljubljani ob 20. uri, v dvorani Kazina Akademije za Glasbo (Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana) - ZARADI BOLEZNI ODPADE - in
• 16. oktobra v Novem mestu, ob 18. uri, v Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto (Jenkova ul. 1, 8000 Novo mesto).

 

Vstop na koncerte je prost!

 

Lepo vabljeni!

 

• Fotogalerija dogodka.

•
Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani (RCZK)
vas vabi v torek 9. septembra, ob 18.00 uri
v Veliko dvorano RCZK na otvoritev fotografske razstave
Ruskega muzeja iz Sankt Peterburga – A. S. Puškina
imenovane »Puškini so prijateljevali s carji«
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!

 

 

Razstava »Puškini so prijateljevali s carji«

Razstava »Puškini so prijateljevali s carji« je nastala ob štiristoti obletnici prihoda Romanovih na ruski prestol. A. S. Puškin je imel Zemski zbor leta 1613, na katerem je bil izbran prvi car nove dinastije Mihail Fjodorovič Romanov, za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Rusije in je bil zelo ponosen, ker so »listino o tem, da so bili na carski prestol izbrani Romanovi, podpisali štirje Puškini«. Tega ni pozabil omeniti tudi v svoji pesmi Moj rodovnik.

Do začetka 19. stoletja se je rod Puškinovih, kot se je izrazil pesnik, »umiril«. Izrinila ga je nova elita, katere predstavniki povečini niso izvirali iz starega ruskega plemstva.

Verz iz pesmi Moj rodovnik »Bojarjev starih sem potomec« je bil za Puškina, Rjurikovega potomca v triintridesetem kolenu, zelo pomemben. Na listu z osnutkom pesmi Moj rodovnik je napisal vrstice, v katerih bi lahko videli nadaljevanje njegovih razmišljanj o ljubezni do svojega doma, svojega rodu, »rodnega ognjišča«, o spoštovanju prednikov in zgodovinskih tradicij. Po pesnikovih besedah prav na tem po volji Boga že od nekdaj slonita »samostanje« (samostojnost) človeka in »zagotovilo za njegovo veličino«.

V svojem »samostanju« se je Puškin opiral na slavna dela prednikov. Najizrazitejše med njimi je iz nebiti priklicala njegova ustvarjalna domišljija. Pesnik je posebej poudarjal pomen znanega diplomata iz 17. stoletja, bojarja Grigorija Gavriloviča Puškina, po katerem je celo poimenoval svojega mlajšega sina.

            Puškini so prijateljevalii s carji
in mnogi izmed njih bili so slavni.

poudarja v tej isti pesmi Moj rodovnik.

            V času vladanja Petra Velikega se v Rusiji pojavi še en pesnikov prednik, ki je ves čas pritegoval njegovo pozornost. »Rodovnik moje mame,« je pisal Puškin, »je še bolj zanimiv. Njen ded je bil zamorec, sin dednega knezka. Ruski poslanik v Konstantinoplu ga je nekako dobil iz seraja, kjer so ga imeli kot ujetnika, in ga s še dvema Arabčkoma poslal Petru I. Car je malega Ibrahima krstil v Vilni leta 1707, skupaj s poljsko kraljico, Avgustovo ženo, in mu dal priimek Hanibal.«
A. P. Hanibala, ljubljenca Petra Velikega, so carjevi nasledniki zelo preganjali. Njegov položaj se je utrdil, šele ko je prestol zasedla Jelizaveta Petrovna. Imperatorica je Hanibala povišala v vrhovnega poveljnika (général en chef), poleg tega pa mu je podarila nekaj vasi v Peterburški in Pskovski guberniji, med njimi Petrovsko, Kobrino in Sujdo.
V zbirki Vseruskega muzeja A. S. Puškina je shranjen unikaten dokument − darilna listina imperatorice Jelizavete Petrovne iz leta 1746, v kateri ta Abramu Hanibalu podarja Mihajlovsko gubo (posestvo).
V Hanibalovem življenjepisu je veliko protislovnih podatkov. Nekatere Puškinove sodbe o življenju pradeda so tako že zdavnaj dokumentirane, o drugih pa preučevalci še naprej polemizirajo.
Ampak pesniški genij ima včasih svojo, pesniško resnico, ki je ne potrjuje s prozo dokumenta. In to ne velja samo za A. P. Hanibala. Protislovna so na primer tudi pesnikova pričevanja o njegovem dedu L. A. Puškinu. Major Lev Aleksandrovič Puškin, udeleženec sedemletne vojne, je še pred koncem vojaških operacij 17. avgusta leta 1761, potem ko je opravil ustrezen medicinski pregled, oddal poročilo s prošnjo, da bi ga zaradi bolezni odpustili iz vojske. Vojaška komisija je ugotovila, da »L. A. Puškin glede na svoja mlada leta ni neozdravljivo bolan«, in je prošnjo za odpust zavrnila, mu je pa odobrila enoleten dopust do 17. avgusta leta 1762. Naložila mu je, naj se po enem letu oglasi na ponoven pregled. L. A. Puškin je dobil potno listino, v skladu s katero je lahko odpotoval na svoje posestvo Boldino in nazaj v Sankt-Peterburg. Tega leta so se v Rusiji zgodili zelo pomembni zgodovinski dogodki: umrla je imperatorica Jelizaveta Petrovna in po komaj šestmesečnem vladanju Petra III. je prestol zasedla Jekaterina II. (Katarina Velika).
17. avgusta leta 1762, tistega dne, ko bi se moral L. A. Puškin, ki je takrat srečno živel v Moskvi na svoji mestni pristavi, vrniti v Sankt-Peterburg, je Moskovski policijski urad izdal seznam udeležencev častnega spremstva nove imperatorice Jekaterine II., ki se je iz vasi Petrovsko-Razumovsko odpravljala v Moskvo na kronanje v kremeljski katedrali Marijinega vnebovzetja. V skladu z Opisom ceremonije koronacijskih slovesnosti so za eskadronom konjeniškega polka jezdili predstavniki višjega moskovskega plemstva »na bogato opremljenih konjih, po dva vštric, dvainštirideset ljudi pod vodstvom generalmajorja in kavalirja kneza Hovanskega«. Med temi dvainštiridesetimi izbranci, ki jim je bilo naklonjeno zaupanje nove imperatorice, je bil tudi »topniški major Lev Puškin«. Ta dokumentirana dejstva so v popolnem nasprotju z znanimi Puškinovimi vrsticami, češ da je njegov ded, ko se je na petergofskem dvoru začel upor, ostal zvest Petru III. Deda naj bi zato zaprli v trdnjavo, »naš divji rod pa se je tako umiril. In rodil sem se jaz, meščan.«
Pesniška legenda in želja, da bi poudaril neodvisnost dedovih dejanj, sta bili za vnuka najbrž pomembnejši od zgodovinskih dejstev in pričevanj njegovega lastnega očeta, ki je trdil, da L. A. Puškin nikoli ni bil zaprt v trdnjavi.
Pripoved o svojih srečanjih s predstavniki dinastije Romanovih Puškin začenja z zgodovinsko anekdoto srečanja s Pavlom I. Pesnik piše: »Videl sem tri carje: prvi je velel, naj mi snamejo čepico, in je zaradi mene okregal mojo varuško, drugi mi ni izkazoval milosti, tretji pa me je sicer res da na stara leta proti moji volji imenoval za komornega paža, vendar si ga ne želim zamenjati za četrtega. Čemu, če mi je pa tudi tako lepo.«
V svojih pismih in dnevnikih pogosto omenja srečanja z vladarji − tako resnična kot tudi tista, ki bi se lahko zgodila. Tak je denimo znani Puškinov Namišljen pogovor z Aleksandrom I., ki ga je napisal, ko je bil v pregnanstvu v Mihajlovskem. Takrat je v nekem pismu Delvigu glede Romanovih ironično navrgel: »Nehvaležneži! Šest Puškinov je podpisalo izbirno listino! Pa še dva sta pustila prstni odtis, ker nista znala pisati! Kaj pa jaz, njihov pismeni potomec − kaj sem? Kje sem? ...«
A. S. Puškin se je imel možnost pogovarjati s številnimi predstavniki rodu Romanovih in od časa do časa se mu je zdelo potrebno, da si to zabeleži na straneh svojih zapiskov in dnevnikov. Bil je denimo ogorčen, ker so ga imenovali za kamerjunkerja, in je 10. maja leta 1834 zapisal: »Carju ni bilo všeč, da o svojem kamerjunkerstvu ne govorim z ganjenostjo in hvaležnostjo. Lahko sem podložnik in celo suženj, hlapec in dvorni norček pa ne mislim biti niti pri nebeškem vladarju.«
Ampak nedolgo pred tem, 7. januarja leta 1834, je zapisal: »Veliki knez mi je pred kratkim v gledališču čestital. Najlepša hvala, Vaše Visočanstvo, doslej so se mi vsi smejali. Vi ste prvi, ki mi je čestital.«

            8. januarja leta 1835 se zdi Puškinu potrebno, da si v svojem dnevniku zabeleži: »Velika kneginja si je od mene izposodila zapiske Jekaterine II. in zdaj se ji od njih meša.«
Puškin se je zavedal, kako zelo je v monarhiji posameznikova usoda odvisna od osebnosti carja, in se je večkrat zamislil nad prihodnostjo svojih otrok. »Bomo videli, v kakšnih odnosih bo naš Saška s svojim vladarskim soimenjakom. Jaz se s svojim soimenjakom nisem razumel,« je Puškin pisal ženi aprila leta 1834.
Toda pesnik si ni mogel niti zamisliti, da bodo njegovi vnuki, otroci mlajše hčerke Natalije, ki se je omožila s princem Nicolasom von Nassauom, vstopili v sorodniške vezi s potomci ruskih monarhov. Ampak to se je res zgodilo. Puškinova vnukinja grofica Sofja Nikolajevna von Merenberg se je omožila z vnukom Nikolaja I., velikim knezom Mihailom Mihajlovičem, Puškinov vnuk grof Georg von Marenberg pa se je oženil s hčerko Aleksandra II. Olgo Jurjevsko.
Mimogrede, Puškinov vnuk je na začetku 20. stoletja zase zahteval luksemburški prestol (do takrat je ostal edini predstavnik dinastije Nassau po moški liniji), vendar se je luksemburški parlament izrekel v korist hčere velikega vojvode Marije Adelaide.
Vnukinja grofa Georga von Marenberga Klotilda von Rintelen je danes predsednica Puškinovega društva v Nemčiji.
V Veliki Britaniji sta Puškinovi potomki vojvodinja Alexandra Anastasia Abercorn in lady Myra Butter organizirali vsakoleten natečaj za šolarje »Puškinova nagrada«, ki že več kot četrt stoletja uspešno poteka na britanskem otočju.
»Ponosni smo na svoja ruska prednika pesnika Aleksandra Puškina in imperatorja Nikolaja I.,« je v nekem intervjuju izjavila lady Georgina Kennard o svojih pradedih. V hiši njene hčere, vojvodinje Natalije Westminstrske, ki je botra vnuka angleške kraljice Elizabete II. princa Williama, so poleg umetnin zahodnoevropskega slikarstva predstavljena tudi dela, posvečena A. S. Puškinu.
Potomci velikega pesnika, ki so vstopili v sorodniško zvezo s predstavniki dinastije Romanovih, pogosto obiskujejo Vseruski muzej A. S. Puškina in na razstavi si lahko ogledamo dokumentarno gradivo, ki govori o teh obiskih.
V imenu Vseruskega muzeja A. S. Puškina bi se rad najlepše zahvalil predstavništvu Rossotrudničestva v Ljubljani, našim prijateljem in partnerjem pri organizaciji in izvedbi razstave, ki bo, tako sem prepričan, zbudila zanimanje obiskovalcev.

            Direktor Vseruskega muzeja A. S. Puškina,
zasluženi umetnik Rusije,
doktor kulturologije, profesor
S. M. Nekrasov

 

 

• Dobrodelni koncert Ljudmile Dugina v Rogaški Slatini. Oglejte si pogoje. Brezplačen prevoz iz Ljubljane. V glavnem je dobrodelni koncert namenjen, da se predstavi prizadevanja, ki bodo popeljala v ustanovitev globalne klavirske šole s sistemom poučevanja na daljavo

• Otvoritev muzeja na območju nekdanjega Stalaga 18D v Mariboru. O dogodku so poročali vsi slovenski mediji, objava v Ruski federaciji (RIA novosti).

©Foto DSR - Julija Mesarič

 

22. junija je v Rusiji Dan spomina in žalovanja
22. junija leta 1941 je nemška armada napadla tedanjo ZSSR. S tem se je za Sovjetsko zvezo začela druga svetovna vojna, v kateri je izgibilo življenje okoli 27 miljonov sovetskih državljanov.

Zato vas v počastitev tega spominskega dne Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani (RCZK),
v ponedeljek, 23. junija, ob 19.00 uri
vabi na ogled filma – drame
ČLOVEKOVA USODA
Režiser: Sergej Bondarčuk
Produkcija: Mosfilm, Moskva
Posnet: 1959. leta
Dolžina: 103 minute
Film je narejen po istoimenski zgodbi Mihaila Šolohova. Prikazuje usodo sovjetskega vojaka Andreja Sokolova, ki naključnemu popotniku pripoveduje svojo tragično zgodbo. V njej pove, kako je v dveh strašnih vojnah izgubil svojo družino in prijatelje, poleg tega pa doživel še strahote koncentracijskega taborišča.
Film bo prikazan z angleškimi podnapisi.
Vstop prost!

 

 

V sredo 18. junija ob 19.30 uri vas
Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani
vabi v Veliko dvorano RCZK na
koncert ansambla solistov Moskovske filharmonije MADRIGAL
Umetniški vodja in solist je Aleksander Suetin.
Koncert bo povezovala slovenska mezzosopranistka Manca Izmajlova.

Ansambel solistov Moskovske filharmonije Madrigal, ki ima 13 članov (5 pevcev in 8 instrumentalistov) in velja za eno najboljših stalnih ekip Moskovske filharmonije, je bil ustanovljen leta 1965, sodi pa med najstarejše in najuglednejše izvajalce stare glasbe na svetu.
Madrigalletos v okviru svoje jubilejne 50. obletnice obstoja gostuje širom Evrope, prvi del turneje pa začenja v Sloveniji. Zaslugo pri tem ima tudi slovenski violinist, vabljeni solist Moskovske filharmonije, Benjamin Izmajlov, ki je član ansambla že drugo sezono.
Na koncertu bodo poleg drugih prepoznavnih skladb predstavili znamenito delo izjemne lepote, ki predstavlja temelje vsej Evropski glasbi, glasbi kakršno poznamo danes – Velika knjiga Vermell Montserrat.
Nikakor ne zamudite te edinstvene priložnosti!
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!

 

Koncerti Madrigala bodo v Sloveniji potekali po naslednjem razporedu:
15. junij: Slovenska Bistrica - Grad
17. junij: Radovljica – Graščina
19. junij: Velike Lašče - Grad Turjak
20. junij: Grad Bogenšperk

Fotogalerija s koncerta v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani:

 

 

 

 

Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani (RCZK) vas
v torek 17. junija ob 18.00
vabi
v Veliko dvorano RCZK
na otvoritev razstave ruske slikarke Irine Ganičeve
Vljudno vabljeni
Vstop prost

Njena dela so bila na ogled v znanih galerijah po vsem svetu. Med drugim je razstavljala v Združenih državah Amerike, Avstriji, Franciji, Veliki Britaniji, Italiji in seveda v njeni domovini. Povsod kjer je razstavljala, so njena dela naletela na izjemno dober sprejem – tako med ljubitelji slikarstva, kakor tudi med poznavalci. Dela Irine Ganičeve najdemo tudi kot stenske poslikave z versko tematiko v raznih cerkvah, veliko pa se jih nahaja tudi v prestižnih zasebnih zbirkah.

 

 

 

•

Vljudno vas vabimo na gostovanje Ruskega gledališča iz Budimpešte, ki se bo predstavilo z  gledališko igro po pripovedih Antona Pavloviča Čehova »Doktor Čehov«. Gledališko predstavo, opremljeno s slovenskimi podnapisi, si boste lahko brezplačno ogledali v soboto,  14.6.2014 ob 19:30 uri v Stari dvorani  SNG v Mariboru. 

Rusko gledališče iz Budimpešte je bilo ustanovljeno leta 1997 in se lahko pohvali z  odličnimi uprizoritvami ruskih klasičnih pisateljev (Ostrovski, Gogolj, Bulgakov), kot tudi sodobnih pisateljev (Koljada, Razumovski, Kuročkin). Gledališče pogosto gostuje tudi na tujem (Rusija, Belorusija, Bolgarija, Češka, Irska in druge dežele) ter se udeležuje različnih gledaliških festivalov.

Vljudno vabljeni torej v soboto, 14.6.2014 ob 19:30 uri v Staro dvorano SNG v Mariboru!

• Sprejem ob ruskem nacionalnem prazniku

 

 

Pevska  skupina Studenec

vabi na

v soboto, 24.5.2014, ob 19.30

 v Osnovni šoli Pivka.

Gostje večera:

MePS France Prešeren Žirovnica

in
Danica Pardo

Z veseljem Vas pričakujemo!
Prireditev je podprla občina Pivka

 

 

• 9. maj v Murski Soboti.

• V petek, 9. maja. ob 18.30! V Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani gostimo izjemne pisatelje nekdanje Sovjetske Zveze. Nastopili bodo Andrej Kurkov iz Ukrajine, Aleksej Simonov iz Rusije, Andrej Hadanovič iz Belorusije, Laša Bakradze iz Gruzije ter Alan Čurbaev iz Osetije. Večer bo vodil Andrej Stopar.
Ob letošnjem Blejskem srečanju Slovenski center PEN skupaj z Odborom pisatelji za mir Mednarodnega PEN prireja 1. festival literature za mir z naslovom Obrazi miru. Namen festivala je odpreti širši prostor za govor o miru, ponuditi načine za vzgojo in ozaveščanje o vrednoti miru za vse generacije ter spodbujati zavest, da smo vsi v družbi soodgovorni in da vsak lahko k miru doprinese.

 

Razstava del slikarjev iz Umetniškega društva iz Dubne 5. maja. Klik na sliko za povečavo.

 

 

 

• Kulturno-gledališko društvo Reciklaža v četrtek, 17. aprila, ob 19.00, vljudno vabi v Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma na ogled predstave v ruščini Prevzetna nevesta. Literarna predloga so basni I. A. Krylova, ki jih je režiserka in scenaristka Sara Špelec priredila in združila v celoverečerno, približno 1 uro in 20 minut trajajočo predstavo.

 

V četrtek 10. aprila ob 18.00 uri, vas Ruski center znanosti in kulture
ob 80 letnici rojstva prvega kozmonavta na našem planetu,
Jurija Aleksejeviča Gagarina
vabimo
v Veliko dvorano Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani (RCZK),
Ciril – Metodov trg1,
na otvoritev fotografske razstave poimenovane
Ruski kozmos

 

Simpozij Ruska emigracija med dvema revolucijama Ljubljana, 18. marec 2014
Ruski center znanosti in kulture, Ciril-Metodov trg 1
Organizira: Inštitut za civilizacijo in kulturo v Ljubljani

 

 

Vljudno vabljeni 12.03.2014 ob 17.00 na RUSKI VEČER, ki se bo odvijal v Mladinskem centru Postojna (Vilharjeva ul. 14, Postojna - stavba za staro porodišnico v Postojni ).
Značilnosti Rusije, tradicionalne jedi ter rusko kulturo oziroma njeno raznolikost, bi radi približali vsem nam, ki nismo doma iz Rusije.
Upam, da se nam pridružite v čim večjem številu in s tem pripomorete k uspešnosti večera in povezanosti Rusov, ki živijo in delujejo v Postojni.

 

• V Kavarni Hotela Union bo v četrtek, 20. februarja ob 18. uri Alzheimer cafe, ki ga pripravlja Slovensko združenje za pomoč pri demenci SPOMINČICA.

 

Ob slavnostnem zaključku XXII. zimskih olimpijskih iger v Sočiju
vas v ponedeljek 24. februarja ob 18.00
vabimo v Veliko dvorano Ruskega centra znanosti in kulture
na premiero filma "Legenda številka 17"
Film režiserja Nikolaja Lebedeva je bil posnet v filmskem studiu "Tri T".
Igrajo: Danila Kozlovsky, Oleg Menshikov, Vladimir Menchov, Svetlana Ivanova, Boris Shcherbakov in drugi.

Film je na festivalu "Zlati orel" prejel šest nagrad in bil med drugim proglašen za najboljši ruski film v letu 2013.

Kratka vsebina:
V filmu je prikazana zgodovina zmag in porazov velikega ruskega hokejista Valerija Kharlamova , ki je postal legenda že v času svojega življenja - legenda pod številko »17«.
Montreal - 2. september leta 1972: hokejska ekipa ZSSR v otvoritveni tekmi z visokim izidom 7:3 premaga profesionalno kanadsko ekipo iz lige NHL. To ni bila samo tekma, ampak tudi boj med državama, ki je spremenila pogled na svet hokeja.
Valerij Kharlamov je v tej legendarni tekmi dal 2 zadetka, po tekmi pa so ga pod njegovo številko " 17” poznali vsi svetovni hokejski navdušenci.S tem uspehom je dosegel vrhunec svoje slave - njegove sanje so bile uresničene ... Vztrajnost, atletske sposobnosti, težki in naporni treningi podvodstvom velikega ruskega trenerja Anatolija Tarasova so bili poplačani -iz " številke 17" pa naredili eno izmed legend svetovnega hokeja .

*Film bo prikazan z slovenskimi podnapisi.

 

 

Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani vas
v petek, 21. februarja ob 18.00 v Veliki dvorani
vabi na otvoritev fotografske razstave
»N. S. Hruščov. Sovjetski voditelj. Pogled od zunaj«
Razstava bo na ogled do 06. marca 2014

 

 

 

Vabljeni na filmsko premiero v Ruski center znanosti in kulture v ponedeljek, 13. januarja, na "staro novo leto".

 

 

• Zanimiv članek o Aleksandru Bubnovu ob 130 letnici njegovega rojstva in 50 letnici smrti.